Koliko svetlobe, da bo ravno prav svetlo?

Ko načrtujemo nove ali si ogledujemo že obstoječe prostore, vedno opazimo delež svetlobe. Takoj zaznamo, ali je prostor svetel ali temen, in ta slednji nas po navadi odbija. Svetloba je pomembna za naše življenje, bivanje in dobro počutje, ta pa je odvisna od velikosti okenskih odprtin, strani neba, kjer se le-te nahajajo in same lege stavbe. Ker je tehnologija močno napredovala v smislu izolativnosti, so na srečo časi majhnih oken, niš in lin že daleč za nami. Danes so prav okna tista, ki narekujejo kakovost bivanja in izgled prostorov tako navznoter kot objektov navzven.


Količnik dnevne svetlobe

Optimalna zasnova naravne osvetlitve je odvisna od velikosti in razporeditve oken, njihovega naklona, geometrije prostora in od barve ter teksture površin v prostoru. Pri načrtovanju primerne osvetlitve si zato lahko pomagamo s količnikom dnevne svetlobe, ki pomeni razmerje med osvetljenostjo na točki v prostoru in osvetljenostjo vodoravne nesenčene zunanje ravnine. Izražen je v odstotkih in običajno računan na višini 85 centimetrov od tal, ki velja za najbolj običajno delovno ravnino, izmerjen pa je v oblačnem vremenu, ko je osvetlitev približno 5000 luksov, saj je takrat porazdelitev svetlobe veliko bolj enakomerna. Povedano drugače, če je osvetlitev zunaj 5000 luksov, v prostoru pa 200 luksov, znaša količnik dnevne svetlobe štiri odstotke.
Če je povprečni količnik manjši od dveh odstotkov, prostor zaznavamo kot premalo osvetljen. Pri oknu, katerega površina ustreza pravilniku (skupaj z okvirjem predstavlja 20 odstotkov površine tlorisa), bo dvoodstot­ni količnik že dva metra in pol od okna, pri oknu s površino 90 odstotkov tlorisa pa pri malo manj kot petih metrih.

 

Montaža alu-les oken na Dolenjskem.
Količnik od dva do pet odstotkov pomeni, da je prostor primerno osvetljen. Količnik, večji od pet odstotkov, pomeni, da je prostor dobro osvetljen večino dneva, razen v zgodnjih jutrih, poznih popoldnevih in temačnih dnevih. Pri tem je treba poudariti, da količnik dnevne svetlobe z oddaljenostjo od okna pada.
Ustrezen povprečni količnik dosežemo s pravilnim načrtovanjem okenskih odprtin, pri tem pa je treba upoštevati več dejavnikov. Najpomembnejši so orientacija objekta, velikost posameznega okna in njihova razporeditev v prostoru, poiskati je treba primerno razmerje med osvetljenostjo in energijsko učinkovitostjo oken ter upoštevati prepustnost stekel za svetlobo. Ta se namreč z večjo toplotno učinkovitostjo oken in različnimi nanosi zmanjšuje.

 

Pravilno umeščena in ustrezno velika okna

Okna so lahko vgrajena navpično v zunanje stene, v mansardah običajno vgradimo streš­na okna pod naklonom, lahko pa se odločimo za izvedbo frčad in okna vgradimo vanje. Študija danskega raziskovalnega inštituta je pokazala, da je količnik dnevne svetlobe pri strešnem oknu dvakrat večji kot pri navpičnem ter najmanj trikrat večji kot pri oknu v frčadi enake velikosti.
Najmanj svetlobe potrebujemo v pomožnih prostorih, ki so navadno na severni strani hiše, zato so okna tam najmanjša, kar je dobro tudi z energijskega vidika. Pri nizkoenergijskih in pasivnih hišah je večji del steklenih površin na južni strani, kjer so umeščeni bivalni prostori z dnevno sobo, kuhinjo in jedilnico, torej prostori, v katerih potrebujemo veliko naravne svetlobe. Na vzhodni strani je lahko površina oken manjša, saj so tu običajno spalnice, v katerih ne potrebujemo toliko svetlobe. Ta pa je nujna v otroški sobi, zato morajo biti okna večja.
Včasih je bolje kot eno samo veliko okno načrtovati dve malo manjši na dveh stenah. To še zlasti velja za večje in globoke prostore. Boljšo osvetlitev v takšnem prostoru bomo dosegli, na primer, če na južni strani površino zasteklitve zmanjšamo in vgradimo eno okno v zahodno steno, saj bo svetloba porazdeljena veliko bolj enakomerno in osvetlitev boljša.

 

Več o lesenih oknih Šemrl najdete v novem katalogu!

 

Objava je povzeta po spodnjem viru:
http://www.deloindom.si/zidane/pomembna-je-pravilna-zasnova-oken

 

Komentarji za to objavo so zaprti.